Gibanje za pravice živali je vzorčni primer
za zavajanje, ki je zaradi svojega ekstremizma nemoralno.
V času, ko imajo mediji veliko moč, se lahko s slikami in emocionalnimi
poslanstvi dosežejo nenormalni učinki. Socialni, gospodarski in
politični problemi se na zdijo komplicirani. Tako veliko ljudi
verjame, da obstajajo čisto enostavne rešitve. To so spoznale
skupine aktivistov za zaščito pravic živali, ki svoje naloge ne
obravnavajo kompleksno in ne razmišljajo o doseganju boljših življenjskih
pogojev za vzrejo domačih in divjih živali. Ignorirajo tudi težave
in potrebe ljudi ter se ne trudijo , da bi bil življenjski prostor
harmoniziran tako za živali kot za ljudi. Vedno znova samo ponavljajo,
da je iztrebljanje napaka in da se mora izkoriščanje živali takoj
zaustaviti.
Poleg tega grupacije za zaščito živali in njihovih pravic konkurirajo
pri zagotavljanju čim večjega deleža subvencij. Vse večje število
in višji prihodki povzročajo, da so te skupine tudi za kvalificirane
ljudi interesantne. Profesionalne aktiviste označujejo kot novo
poklicno sliko, s katero nekdo lahko naredi kariero. Stephen Best
, podpredsednik Mednarodne koalicije za divjad , je natančno opisal
,kako so bile kampanje za pravice živali usmerjene le v dobičkonosnost.
Nekaj pa moramo vedeti : te aktivnosti imajo komajda kaj skupnega
z varstvom živalskih vrst.
